4. februar - Svetovni dan boja proti raku

Rak pljuč je najpogostejše rakavo obolenje na svetu in glavni vzrok smrti zaradi raka v Evropi, glede na današnje številke je zaradi raka pljuč v EU do leta 2027 pričakovati kar 250.000 smrti letno. Kar tretjina obolelih z rakom pljuč  je še v »delovnih letih«, torej gre tu za dvojno izgubo – poleg človeške izgube, je tu posledično tudi ekonomska izguba. 

Raziskave so pokazale, da so pri bolnikih, pri katerih je diagnoza rak pljuč ni bila odkrita v zgodnjih stadijih, možnosti preživetja izjemno nizke. Lahko rečemo, da imamo v Sloveniji veliko prednost pred drugimi evropskimi državami – namreč v Sloveniji je rak pljuč lahko izredno dobro zdravljen, še posebej, če je odkrit v zgodnejših stadijih. 

Zakaj so možnosti preživetja pri bolnikih z rakom pljuč tako nizke? 

1. Najpomembnejši faktor je zelo pozna diagnoza. Tumor se razvija v telesu, zato je zlahka spregledati simptome kot so kašelj, slabo počutje, saj to so navadno tisti najpogostejši simptomi, ki pa jih zlahka spregledajo tudi povsem zdravi ljudje, brez kakšnih dodatnih zdravstvenih težav. Zato je v tej fazi izjemno pomembno, da se vzpostavi zgodnja diagnoza. 

O tem, kako zlahka so najpogostejši simptomi spregledani, Katja Mohorčič, dr.med, specialistka pulmologije klinike Golnik pove: »V Sloveniji je diagnostika raka pljuč speljana hitro, ko se postavi sum na raka pljuč. Obstaja nekaj dobrih diagnostičnih centrov, kjer diagnosticirajo dovolj veliko število bolnikov, da diagnostika poteka hitro, zanesljivo in učinkovito.

Problem je zgodnja prepoznava simptomov raka pljuč in odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, ko bolezen še ni simptomatska. Kadar ima bolnik že prisotne težave zaradi raka, je bolezen praviloma že napredovala in pogosto že neozdravljiva. 

Odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, ko je še možna operacija in potencialna ozdravitev, je možna z implementacijo presejalnega programa raka pljuč z rednim slikanjem ogroženih (kadilcev, bivših kadilcev..) preiskovancev z nizkodoznim CTjem. Tak program oz. vsaj pilotni projekt naj bi v naslednjih nekaj letih zaživel tudi v Sloveniji. Dokler ne bo implementiran presejalni program, bolnike z omejeno boleznijo odkrivamo naključno, ko imajo bolniki napravljeno slikanje pljuč pred kakšno ortopedsko ali drugo operacijo itd.«

1. Kot smo slišali na pred kratkim organiziranem Evropskem forumu za boj proti raku, je v kar nekaj evropskih državah izpostavljeno pomanjkanje učinkovitega zdravljenja. Dolgo časa je bila kemoterapija edini način zdravljenja, v zadnjih desetih, oziroma bolje rečeno petih letih, pa so na voljo tudi revolucionarni, učinkoviti načini zdravljenja kot so ciljna terapija in personalizirano zdravljenje, imunoterapija. V kolikor je bolezen odkrita dovolj zgodaj, se z učinkovitim zdravljenjem povečajo možnosti popolne ozdravitve. V kolikor se določeni tipi raka pljuč diagnosticirajo v kasnejših stadijih, je v Sloveniji na voljo dovolj različnih možnosti učinkovitega, dobrega zdravljenja. V različnih evropskih državah obstajajo različni izidi zdravljenja, saj, žal, najnovejše terapije niso dostopne povsod. 
2. Kot nadaljnjo težavo lahko omenimo diagnosticiranje, a ne zdravljenje. V kakšnem smislu? S to težavo se sooča 12 evropskih držav. Za primer: na Poljskem, v Romuniji, Angliji je zdravljenih le kakšna tretjina pacientov z diagnozo, medtem ko se recimo na Portugalskem ali Norveškem zdravi približno 75% pacientov. Takšne razlike niso sprejemljive. 

Tu se pojavi vprašanje koliko bolnikov naj bi sploh zdravili? Kajti nepredstavljivo je, da je nemogoče zdraviti vse. Obstaja namreč veliko število ljudi, ki so diagnozo raka na pljučih dobili tako pozno, da jim klinične smernice zdravljenja ne priporočajo več, saj so možne oblike zdravljenja za njih žal prepozne. Teh je kar 25%. 

1. Omeniti je potrebno tudi zamude v zdravstvenih sistemih posameznih držav, saj se mnogi zdravstveni sistemi soočajo s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, zdravstvene opreme, z ne organizacijo bolnikove poti in podobnimi težavami. Te zamude pa imajo za rezultat zamudo tudi pri poti od diagnoze pacienta do njegovega zdravljenja. 
2. Omeniti je pomembno tudi nespecifičnost simptomov in žal neuspešno preventivo (preprečevanje kajenja in vpliv drugih škodljivih vplivov okolja, ki se pogosto prekrivajo z sicer nezdravim načinom življenja)

Trenutno in v prihodnosti je največja prioriteta vseh evropskih držav preprečevanje in prenehanje s kajenjem. Na lestvici prioritet sledita zgodnje zaznavanje predrakavih in zgodnjih rakavih obolenj pri osebah z večjim tveganjem in pa izboljšanje diagnostike. 

Tudi ljudje sami moramo biti bolj odgovorni in se odzvati na simptome in ozavestiti možnost bolezni. Vsekakor je potrebno omeniti nizko stopnjo poznavanje dejavnikov tveganja tako med pacienti kot tudi med splošno populacijo in zdravstvenimi delavci. 

V nedavni raziskavi o izzivih na bolnikovi poti se je namreč izkazalo, da je kar 70% intervjuvancev izpostavilo željo po kontaktu z zdravnikom ter diagnostičnem planu, ki bi ga sami ozavestili, ga razumeli in se z njim tudi strinjali. Več kot polovica teh 70% namreč ni razumela informacij o zdravljenju. Želeli so si pogovora v njim razumljivem jeziku, da bi se lahko odločili o nadaljnjih korakih njihovega zdravljenja.

80% njih bi rado vedelo veliko več o drugih oblikah zdravljenja, prednostih in slabostih, stranskih učinkih in možnostih, ki jih dobijo z določeno obliko zdravljenja. 

84% je izpostavilo tudi zamude v vseh korakih njihove poti.  

Katere dejavnike tveganja poznamo?

1. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki v kar 90% pripomore k nastanku raka pljuč, je kajenje. Nevarno je kajenje v vseh oblikah (aktivno, pasivno, redno, občasno kajenje).
2. Izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest, čas od izpostavljenosti do pojava bolezni je dolg, tudi 20–40 let.
3. Prav tako sta pomembna tudi delo in bivanje v onesnaženem okolju (npr. v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji).
4. Genetski vzroki in/ali izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja (npr. prisotnost radona v okolju. To je naravna prisotnost radioaktivnega radona v naravnem okolju, ki je v nekaterih delih Slovenije višje  kot drugje in je pomemben dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka).

Kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka pljuč?

Tveganje lahko zmanjšamo s tem, da ne kadimo, na nevarnosti kajenja pa opozarjamo že otroke. Tisti, ki že kadite, s kajenjem prenehate, se izogibamo pasivnemu kajenju, strupenim in škodljivim snovem, uživamo zdravo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo ter skrbimo za redno telesno aktivnost.

»Na Kliniki Golnik vsako leto diagnosticiramo med 550-650 novih bolnikov z rakom pljuč, kar predstavlja 40% vseh Slovenskih bolnikov. Glede na podatke slovenskega registra raka incidenca raka pljuč še vedno vsako leto narašča, za okrog 5%, predvsem na račun žensk. Incidenca pri moških se je že ustalila. Gre za posledico kasnejše emancipacije žensk, ki so kasneje pričele in nato tudi kasneje prenehale s kajenjem.« pojasni Katja Mohorčič, dr. med, specialistka pulmologije in vodja Enote za internistično onkologijo, Univerzitetna Klinika Golnik.

Dejstvo, da zbolevajo tudi nekadilci in da ne zbolijo vsi kadilci, vodi znanstvenike v iskanje še drugih možnih kazalcev – biomarkerjev, ki naj bi opozarjali, pri katerih ljudeh je ta možnost zbolevanja večja. 

Dr. Mohorčič še poudari: »85-90% bolnikov zboli zaradi kajenja cigaret, samo 10-15% bolnikov ima druge dejavnike tveganja ali pa gre za naključne mutacije. Žalosti me podatek glede visoke prevalence kadilcev v Sloveniji. Poleg klasičnih cigaret so sedaj v modi tudi tobačni izdelki, kjer se tobak segreva (na primer Iqos) in elektronske cigarete, ki jih oglašujejo kot bolj varne in po katerih posega zares veliko mladih, že osnovnošolcev. V resnici pa tudi te naprave vsebujejo snovi, ki dokazano povzročajo raka in zdravniki njihovo uporabo seveda odsvetujemo. Menim, da bi že v osnovnih šolah morali več časa nameniti preventivi nasploh.«

Zato pazite nase in prepoznajte bolezenske znake ter reagirajte! Najpogostejši znaki in simptomi raka pljuč so kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja), hujšanje, občutek težkega dihanja, znojenje, slabša mišična moč v roki, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost, težko požiranje. Rak pljuč lahko povzroči tudi pljučnico. Rak zgornjega režnja pljuč lahko vrašča v simpatični živčni sistem ter povzroči spremembe v znojenju in prilagoditvi oči ter slabšo mišično moč v roki. 

Rak pljuč se zdravi kirurško, s kemoterapijo, obsevanjem, tarčnimi zdravili ali kombinacijo različnih zdravljenj. Ustrezna terapija se izbere glede na tip raka, njegovo razširjenost in splošno stanje bolnika.

»V Sloveniji imamo zaenkrat na voljo vse uveljavljene oblike sodobnega zdravljenja raka pljuč, od kirurgije, obsevanja in sistemske onkološke terapije. Predvsem pri slednji velikokrat prednjačimo tudi v primerjavi z nekaterimi zahodnoevropskimi državami. Večji problem predstavljajo klinične študije z novimi oblikami zdravljenja, kjer pa Slovenija večkrat izpade na račun majhnosti in s tem premajhnega števila potencialno vključenih bolnikov.« še za konec pojasni dr. Mohorčič s klinike Golnik.

Pomembno je vedeti, da vsakršna oblika raka predstavlja veliko duševno breme za bolnika. Zato pazite tudi na to področje in ne držite bolečine v sebi.